Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, najprej pomislimo na hojo, kolesarjenje, javni prevoz in električne avtomobile. Vse to je pomemben del zgodbe, vendar je vprašanje mobilnosti precej širše. Ne gre namreč samo za to, s čim se vozimo, ampak tudi koliko, kako daleč, kako pogosto in kako premišljeno. Od 16. do 22. septembra je tudi letos potekal Evropski teden mobilnosti, osrednja evropska kampanja za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Letošnja tema »Mobilnost za vse« je v ospredje postavila medgeneracijsko pravičnost in vprašanje, kako zagotoviti dostopno, varno in trajnostno mobilnost ljudem različnih generacij: od otrok in mladih do starejših.

Ko govorimo o trajnostni mobilnosti ni pomembno samo, s čim se vozimo, ampak tudi koliko, kako daleč, kako pogosto in ali bi lahko katero od poti opravili drugače.

Skoraj 1,3 milijona avtomobilov

Slovenija ostaja izrazito avtomobilska družba. Konec leta 2025 je bilo pri nas registriranih 1.286.588 osebnih avtomobilov, njihovo število pa se je v enem letu povečalo za 1,6 odstotka.

Kako pomemben del naše mobilnosti predstavlja avtomobil, kažejo tudi najnovejši podatki Statističnega urada RS o dnevni mobilnosti prebivalcev.

Leta 2025 smo prebivalci Slovenije na povprečen dan opravili približno 3,9 milijona poti. Kar 68 odstotkov vseh poti smo opravili z avtomobilom, z njimi pa smo prevozili 83 odstotkov vseh kilometrov na naših vsakodnevnih poteh.

Skupaj smo v enem letu na vsakodnevnih poteh prevozili oziroma prehodili 12,2 milijarde kilometrov.

Za primerjavo: z javnim prevozom je bilo opravljenih le okoli štiri odstotke vseh poti.

Veliko poti opravimo sami

Zanimiv ni le podatek, koliko uporabljamo avtomobile, ampak tudi, kako jih uporabljamo.

Najnovejša raziskava dnevne mobilnosti kaže, da je bil pri 55 odstotkih poti z avtomobilom v njem samo voznik. Povprečna zasedenost avtomobila je znašala 1,6 osebe.

Prav tu se skriva ena od možnosti, kako lahko vsak posameznik prispeva k bolj trajnostni mobilnosti, ne da bi se avtomobilu nujno odpovedal. Skupna vožnja sodelavcev v službo, dogovor staršev o prevozih otrok na dejavnosti ali deljenje prevoza na daljših poteh lahko zmanjšajo število vozil na cestah in hkrati tudi stroške posamezne poti.

Najbolj trajnosten kilometer je tisti, ki ga ne prevozimo

Trajnostne mobilnosti pogosto ne povezujemo z vprašanjem, ali je določena pot sploh potrebna.

V letu 2025 je prebivalec Slovenije v povprečju opravil 2,3 poti na dan, pri čemer je bila povprečna posamezna pot dolga 14,4 kilometra.

Namesto da razmišljamo samo o tem, s čim bomo neko pot opravili, se lahko vprašamo tudi, ali lahko več opravkov združimo v eno pot. Ali se moramo zaradi enega nakupa ponovno odpeljati od doma? Ali lahko sestanek, pri katerem osebna prisotnost ni potrebna, opravimo na daljavo?

Manj nepotrebnih kilometrov pomeni manjšo porabo energije, manj časa na cesti in praviloma tudi nižje stroške.

Tudi kratke poti štejejo

Poseben potencial se skriva pri kratkih poteh. Po podatkih SURS je bilo leta 2025 30 odstotkov vseh poti krajših od 2,5 kilometra.

Na polovici teh poti so prebivalci že hodili peš, del pa jih še vedno opravimo z avtomobilom.

Prav pri takšnih razdaljah imamo največ možnosti, da avtomobil občasno zamenjamo s hojo ali kolesom. Pri tem ne gre samo za manjšo porabo energije in manj izpustov, ampak tudi za več gibanja v vsakdanjem življenju.

Promet je pomemben del podnebne enačbe

Naše potovalne navade imajo tudi širši okoljski vpliv. Promet je eden ključnih virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji in predstavlja pomemben del izpustov v sektorjih, ki niso vključeni v evropski sistem trgovanja z emisijami.

Po najnovejših podatkih ARSO so skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji brez upoštevanja sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva leta 2024 znašali 15.484 kiloton ekvivalenta CO₂. V primerjavi z letom prej so se povečali za 4,1 odstotka.

Zmanjševanje izpustov iz prometa je zato eden pomembnejših izzivov pri doseganju podnebnih ciljev.

Električni avtomobil je del rešitve, ne pa celotna rešitev

Spremembe so že vidne tudi v slovenskem voznem parku. Leta 2025 je bilo prvih registracij novih električnih osebnih avtomobilov dvakrat toliko kot leto prej, med vsemi prvič registriranimi novimi osebnimi avtomobili pa je bilo 31 odstotkov hibridnih.

Elektrifikacija prometa bo pomemben del zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv, vendar zgolj zamenjava avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem z električnimi ne rešuje vseh izzivov mobilnosti.

Tudi električni avtomobil potrebuje cesto in parkirni prostor, za njegovo izdelavo potrebujemo energijo in surovine, prometni zastoj pa ostane prometni zastoj ne glede na vrsto pogona.

Bolj trajnostna mobilnost zato temelji na kombinaciji različnih rešitev – hoje in kolesarjenja, javnega prevoza, skupnih prevozov ter električnih vozil tam, kjer avtomobil ostaja najbolj smiselna možnost.

Mobilnost postaja tudi energetsko vprašanje

Z elektrifikacijo prometa se mobilnost vse tesneje povezuje tudi z elektroenergetskim sistemom.

Pri električnih vozilih namreč ni pomembno samo, koliko električne energije porabijo, ampak tudi kdaj jo porabijo. Če se veliko vozil polni istočasno, lahko to pomeni dodatno obremenitev omrežja. Pametno polnjenje omogoča, da se poraba prilagaja razmeram v elektroenergetskem sistemu.

Naslednji korak predstavlja dvosmerno polnjenje, pri katerem lahko baterija električnega avtomobila električno energijo ne samo sprejema, temveč jo po potrebi tudi oddaja. Električni avtomobil, ki velik del dneva stoji parkiran, lahko tako v prihodnosti postane tudi eden od elementov prilagodljivega energetskega sistema.

Mobilnost zato ni več samo prometna in okoljska tema. Vse bolj postaja tudi energetska tema.

Mobilnost za vse

Letošnja tema Evropskega tedna mobilnosti nas je opozorila še na en vidik, ki ga pri razpravah o trajnostnem prometu pogosto spregledamo – enaka rešitev ni primerna za vsakogar.

Otrok, dijak, zaposleni, družina z majhnimi otroki in starejši človek imajo različne potrebe. Razlikujejo se tudi možnosti ljudi, ki živijo v mestih, in tistih na podeželju. Trajnostna mobilnost zato ne more pomeniti preprostega poziva, naj vsi avtomobil pustimo doma.

Pomeni predvsem ustvarjanje pogojev, v katerih imamo na voljo več smiselnih možnosti in lahko za posamezno pot izberemo najprimernejšo.

Kaj lahko naredimo sami?

Teden mobilnosti je lahko bil priložnost, da smo za nekaj dni nekoliko bolj pozorno spremljali svoje poti. Koliko kilometrov prevozimo v enem tednu? Kolikokrat se v avtomobilu peljemo sami? Katere poti bi lahko združili? Katero krajšo pot bi lahko opravili peš ali s kolesom? In ali imamo za katero od poti, pri kateri avtomobil uporabljamo iz navade, pravzaprav dobro alternativo? Odgovori bodo pri vsakem drugačni. In prav je tako. Trajnostna mobilnost namreč ne pomeni, da moramo avtomobil čez noč zamenjati s kolesom ali električnim vozilom. Začne se že s tem, da o svojih poteh ne razmišljamo zgolj kot o navadi, ampak kot o izbiri.

Vsaka pot je lahko priložnost, da izberemo nekoliko drugače

Viri

• Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Dnevna mobilnost potnikov, podrobni podatki, 2025, končni podatki, objavljeno 18. marca 2026.
• Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Registrirana cestna motorna vozila in prikolice, 2025, končni podatki, objavljeno 8. aprila 2026.
• Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Izpusti toplogrednih plinov – PB03, podatki za leto 2024.
• European Mobility Week, Theme 2026 – Mobility for Everyone: Intergenerational Fairness.