Nedvomno velja razvoj umetne inteligence za eno največjih tehnoloških inovacij 21. stoletja in obljublja temeljito prestrukturiranje naše družbe. Z možnostjo analize podatkov bo imela umetna inteligenca tudi ključno vlogo pri prehodu na obnovljive vire. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako lahko umetna inteligenca podpira trajnostno prihodnost. Različni modeli umetne inteligence namreč omogočajo natančnejšo in izboljšano napoved oskrbe z energijo, boljše možnosti prilagajanja omrežja in optimizirano vzdrževanje in delovanje naprav.
Pametna omrežja
Pametna omrežja predstavljajo prihodnost elektroenergetskih sistemov. Opremljena so s senzorji in napravami za analizo podatkov, shranjevanje energije, platformami za upravljanje z energijo in drugimi tehnologijami. Ti sistemi zbirajo podatke iz vsake posamezne naprave v omrežju, ki jih lahko s pomočjo umetne inteligence nato analiziramo in posledično optimiziramo energetsko učinkovitost odjemalcev. Uporaba umetne inteligence za namene napovedovanja porabe energije je koristna za lažje uravnavanje omrežja in izboljšanje učinkovitosti obnovljivih virov energije, kot sta recimo sonce in veter. Ker lahko podjetja spremljajo gibanje porabe energije v realnem času, lahko lažje napovedo zmanjšanje porabe energije v konicah, kar na drugi strani prinese prihranke potrošnikom in bolj zelen planet za vse.
Optimizacija porabe energije
Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma predstavljajo stavbe okrog 40% emisij toplogrednih plinov na svetu, večinoma zaradi porabe energije pri obratovanju. Pametne zgradbe in domovi, ki jih poganja umetna inteligenca lahko odpravijo te neučinkovitosti, kar je ključni korak na poti v zeleno prihodnost. Umetno inteligenco lahko uporabimo tudi za učenje o vedenju ljudi in opreme v domovih ter pisarnah ter tako znižamo porabo električne energije. Z analizo podatkov iz senzorjev lahko umetna inteligenca določi stopnjo zasedenosti omrežja in bolje razume toplotno obnašanje stavbe. Po nekaterih izračunih bi lahko vključitev pametnih rešitev v obstoječo zgradbe zmanjšala porabo energije za 5–6 % in količino emisije CO2 za 5%. Znan je primer uporabe sistema umetne inteligence v enem od podatkovnih centrov, kjer so s pomočjo umetne inteligence zmanjšali porabo energije za hlajenje za 40 %, kar je predstavljalo 15-odstotno skupno zmanjšanje porabe energije.
E-mobilnost
Leta 2019 so emisije iz cestnega prometa predstavljale kar več kot 70% vseh emisij toplogrednih plinov v EU. Za dekarbonizacijo se moramo preusmeriti na e-mobilnost. Pričakovati je, da se bo trg električnih vozil v prihodnjih letih močno povečal. Analitiki napovedujejo, da bi lahko prodaja električnih avtomobilov do leta 2030 predstavljala 32 % celotnega tržnega deleža. S številnimi aplikacijami bo umetna inteligenca najpomembnejša prav v sektorju e-mobilnosti. Poznamo že pametni algoritem, ki voznikom pomaga načrtovati svoje poti na podlagi električnih polnilnih postaj.
Rešitve, ki jih poganja umetna inteligenca spodbujajo razvoj e-mobilnosti in s tem energetski prehod v bolj trajnostno prihodnost. Mrežo električnih polnilih postaj Energije plus lahko preverite tukaj.
