Da je vodik del prehoda na čisto, zeleno energijo, je znano že nekaj časa, a koliko o njem povprečen Zemljan zares ve?
Naj vas spomnimo na osnovnošolsko kemijo – vodik je najbolj razširjen element v vesolju, ki ga ne morete videti in se ga ne dotakniti. Hkrati je čisti vodik zaradi svoje raznolike uporabe postal ključni steber pri prehodu na ničelno neto energijo, pri čemer svoj potencial pri razogljičenju industrije nakazujejo predvsem goriva na osnovi vodika.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo bi lahko vodik in goriva na osnovi vodika v okviru scenarija neto ničelnih emisij do sredine stoletja preprečili do 60 gigaton emisij CO2, kar je enako 6 % skupnega zmanjšanja emisij.
Ena od ključnih prednosti vodika je, da odlično dopolnjuje obnovljive vire energije ter v določenih primerih krasno dopolnjuje pomanjkljive zaloge vetrne, sončne ali druge energije, proizvedene s pomočjo obnovljivih virov.
Kje je vodik uporaben?
Danes večino vodika uporabljajo naftne rafinerije in kemična industrija, v prihodnje pa bi lahko pomagal predvsem pri dekarbonizaciji sektorjev, ki jih je zelo težko elektrificirati – ladijski promet, železniški promet in pa avtobusni promet.
Nekaj se na tem področju že dogaja, saj so v Nemčiji prav v preteklem letu predstavili prve vlake, ki jih poganjajo vodikove gorivne celice. Prav tako trenutno poteka več kot 100 pilotnih in demonstracijskih projektov, ki uporabljajo vodik ali njegove derivate za pogon ladijskega prometa.
V Evropi najdemo 30 % naložb v vodik, medtem ko Severna Amerika upravlja 80 % svetovnih zmogljivosti za nizkoogljični vodik. Ob tem Južna Koreja in Japonska proizvajata polovico svetovnih proizvodnih zmogljivosti gorivnih celic.
Ključ je v proizvodnji
Pomembno je opozoriti, da vsak vodik sam po sebi ni zelen, saj je velika večina vodika, ki se danes uporablja, proizvedena s fosilnimi gorivi. Zeleni vodik tako predstavlja le približno 0,1 % celotne proizvodnje vodika, vendar se bo ta delež povečal.
Če bodo vsi sedanji projekti sproženi, bi lahko zmogljivost nizkoogljičnega oziroma zelenega vodika do leta 2030 dosegla med 16 in 24 milijonov ton na leto! Tako bi lahko do 2030 zmogljivost dosegla 60 gigavatov na leto, kar bi lahko postopoma vodilo do drastičnega znižanja cen ter povečane popularnosti uporabe čistega vodika.
Članek je bil prvotno objavljen na maribor24.si - povezava.