Dejstvo je, da je življenje postalo dražje. Cene rabljenih avtomobilov dosegajo cene novih, polnjenje rezervoarja je vsak dan dražje. Napovedujejo se dvigi cen osnovnih prehrambenih izdelkov, nenazadnje tudi cene energije. Zakaj?

V zadnjem obdobju so mnoge dobrine in storitve postale dražje. V juliju 2021 se je blago v povprečju podražilo za 2,9%, storitve pa za 0,3%, med tem pa so k letni inflaciji največ prispevale višje cene naftnih derivatov (1,2%) (SURS).

Nekateri opozarjajo na grozečo inflacijo in opominjajo na pojav iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja – stagflacijo, za katero je značilna visoka inflacija, počasna gospodarska rast in visoka brezposelnost.

Spet drugi pravijo, da je trenutna podražitev življenja zgolj tranzicijsko obdobje pregorelega gospodarstva in prihajajoče zimske sezone, ko se potrebe po energiji zvišajo. »Nevidna roka trga« bo uredila in ohladila razmere na trgih saj bodo nekatera post-pandemična ozka grla razrešena, neravnovesja pa bodo zopet uravnovešena. Pomembno je poudariti, da smo v nekaterih sektorjih gospodarstva lani opazovali deflacijo, kar pomeni, da so cene padale.

Cene v ZDA so se od lanskega maja zvišale za 5 %. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije pa je stopnja inflacije v Sloveniji v obdobju od začetka maja 2020 do konca septembra 2021 znašala 4,5%. V septembru 2021 smo beležili celo manjšo deflacijo (0,1%).

Vir: SURS

Splošna inflacija ali post-covidna ozka grla?

Kar je morda bolj zanimivo kot splošna inflacijska slika je to kar se skriva pod njo. Včasih lahko premiki v posameznih sektorjih gospodarstva izkrivijo celotno sliko. Kot so izpostavili na portalu 24ur.com, se cene rabljenih avtomobilov približujejo cenam novih in »eden izmed razlogov je, da na nov avto kupec lahko čaka tudi več mesecev.«

Kot pojasnjujejo, avtomobilski proizvajalci pogosto ne dobijo potrebnih surovin in sestavnih delov, kar pomeni, da proizvodnja pogosto stoji. Konkretno so v ZDA cene rabljenih avtomobilov 30% višje od lanskega maja.

Cene pogonskih goriv so v zadnjem obdobju narasle na skoraj rekordne vrednosti. Razlogi za to so višje cene surove nafte, pomanjkanje voznikov tovornih vozil (Združeno kraljestvo) in izjemno povišano povpraševanje, saj so ljudje ponovno začeli potovati.

Po drugi strani pa so globalne cene pogonskih goriv padle ob začetku pandemije, kar je morda razlog za to, da trenutno situacijo opisujemo kot »katastrofično« in »alarmantno«.

Poleg vsega omenjenega rastejo tudi cene energije – električne energije in zemeljskega plina. V Združenem kraljestvu imajo najdražjo elektriko v Evropi, cena zemeljskega plina pa je dosegla 13-letni rekord. Nekateri manjši dobavitelji so tam že razglasili bankrot.

Višanje cen energije se napoveduje tako v Evropi kakor tudi v Sloveniji. Zakaj se cene energije višajo? Eden izmed razlogov je zagotovo višja cena zemeljskega plina, ki je glavni vir proizvodnje električne energije.

Zemeljski plin je ključni sestavni del proizvodnje energije v Evropi in ta odvisnost je velika težava v mnogih državah. Številke so višje saj se je pojavil izjemen pritisk na zaloge zemeljskega plina, ki so že tako ali tako izjemno nizke. Prištejmo še post-pandemičen poskok povpraševanja in imamo popolno formulo za visoke cene energije.

Ali lahko obnovljivi viri rešijo zagato?

Kratkoročno zagotovo ne, čeprav so obnovljivi viri v letu 2020 predstavljali že 38% proizvedene elektrike in so tako prehiteli fosilna goriva. Vendar pa obnovljivi viri niso sposobni generirati dovolj energije za celo leto, celo v najbolj idealnih klimatskih pogojih.

Evropske države trgujejo z elektriko na trgih, kjer je cilj, da se potrebe po energiji zadostijo za vsako uro naslednjega dne. V kolikor se te potrebe 100% pokrijejo z vetrno, sončno in jedrsko energijo, ki imajo zelo nizke stroške proizvodnje, so lahko cene energije izjemno nizke ali celo negativne. To se je zgodilo spomladi leta 2020, ko je bilo povpraševanje po elektriki nizko, proizvodnja iz obnovljivih virov pa visoka.

Ko pa pričakovano povpraševanje preseže ponudbo iz obnovljivih virov, pa morajo manjko nadomestiti fosilna goriva, kjer pa je proizvodnja dražja. Dodajmo k enačbi še vsak dan dražje emisijske kupone in lahko hitro razumemo, zakaj so višje cene zemeljskega plina slaba novica za cene električne energije.

Kaj sledi?

Bliža se zimska kurilna sezona, ki bo omajala še tisto upanje, ki ga imamo za popravek cen. Še posebej v kolikor bo zima »huda«. Glavno vprašanje pa ostaja – so višje cene energije enkraten dogodek, katerega bo »nevidna roka trga« kmalu popravila ali pa je to širši problem energetske transformacije v Evropi? »Energetsko ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo v Evropi bo odvisno od tega, kako hitro bomo odpravili fosilna goriva in kako hitro bomo vpeljali zeleno energijo«, pravijo v raziskavi inštituta Bruegel.