ICF 2016 slo energija plus smal

Zemeljski plin je fosilno gorivo, njegova poraba pa hitro narašča. Velja namreč za najčistejše in energetsko najučinkovitejše fosilno gorivo. Mnogi ga zaradi omenjenih lastnosti in velikih zalog imenujejo gorivo 21. stoletja. Podobno je veljalo za premog v 19. in nafto v 20. stoletju.
 
Sestava in nahajališča zemeljskega plina

Zemeljski plin je zmes plinastih ogljikovodikov. Točna sestava je sicer odvisna od nahajališča, pretežno pa zemeljski plin sestavlja metan, ki so mu dodani še etan, propan, butan, primesi težjih ogljikovodikov, dušik in ogljikov dioksid. Gori z značilnim modrim plamenom, pri zgorevanju se sprošča toplota, nastajata pa ogljikov dioksid in vodna para.

Nahaja se tudi do pet in več tisoč metrov pod zemeljsko površino v poroznih zemeljskih plasteh pod nepropustnimi zemeljskimi plastmi. Je pod tlakom, tudi višjim od 300 barov, odvisno od globine nahajališča, in ima temperaturo tudi višjo od 180 °C. Najbolj pogosto se nahaja kot plinska blazina nad nafto v naftnih poljih in omogoča pridobivanje surove nafte brez črpanja. Niso pa redka podzemeljska polja zemeljskega plina brez prisotnosti nafte (čista plinska polja).
 
Lastnosti zemeljskega plina

Zemeljski plin je brez barve in vonja. Za uporabo v široki potrošnji mu iz varnostnih razlogov dodajamo vonj – odorant. Zato ga ljudje zaznamo že v koncentraciji, ki je daleč pod spodnjo mejo eksplozivnosti. Najpogosteje ga merimo v Sm3 (standardni kubični meter je količina plina, ki ima pri tlaku 1013,25 milibara in temperaturi 15°C prostornino 1 m3).

Na vrh